Flandrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Flandrija
Vlaanderen
belgijska regija
Brussels - Vlaams Parlement.jpg
Flag of Flanders
Zastava
Coat of arms of Flanders
Grb
Himna: De Vlaamse Leeuw
(Flandrijski lev)
Flanderija znotraj Belgije in Evrope
Sedanja Belgijska Flandrija (temno zeleno) znotraj Belgije in Evrope. Bruselj se v nekaterih kontekstih obrabnava kot del Flandrije, v drugih pa ne.
Država Belgija
Grofija Flandrija 862–1795
Flandrijska skupnost v Belgiji 1970
Regija v Belgiji 1980
Sedež Bruselj
Upravljanje
 • Izvršna oblast Flandrijske vlada
 • Vladajoče stranke (2014–2019) • Novoflamska zveza (N-VA),
• Flandrijski krščanski demokrati (CD&V),
• Odprti flandrijski liberali in demokrati (Open VLD)
 • Ministrski predsednik Geert Bourgeois (N-VA)
 • Zakonodajni orgam Flandrijski parlament
 • Predsednik parlamenta Jan Peumans (N-VA)
Površina
 • Kopno 13.522 km2
Prebivalstvo (1. januar 2015)
 • Skupno 6.444.127 (samo Flandrijska regija)
 • Gostota 477 preb./km2
 • Uradni jezik nizozemščina
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
ISO 3166 koda BE-VLG
Spletna stran http://www.vlaanderen.be/

Flandrija ali Flamska (nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh uradnih regij Kraljevine Belgije - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto.. Obsega severni del Belgije in pokriva območje 13.522 km² (44,29% Belgije). Je ena izmed najbolj gosto poseljenih regij Evrope s približno 480 prebivalci na kvadratni kilometer.

Zgodovinsko se ime nanaša na Grofijo Flandrijo, ki se je okoli leta 1000 raztezala od Dovrske ožine do izliva reke Šelde. Od zgodovinske Flandrije sta v sodobni Flandriji ostali samo belgijski pokrajini Zahodna in Vzhodna Flandrija. V 19. in 20. stoletju se je naziv Flandrija kljub temu začel uporabljati za celoten nizozemsko govoreči del Belgije, ki sega do reke Meuse.

Flandrija je imela pomembno vlogo v evropski zgodovini. V poznem srednjem veku so bila mesta Gent, Bruges, Antwerpen in Bruselj ena od najbogatejših mest v Evropi, znana po proizvodnji volnene preje in volnenih tkanin za domači trg in izvoz. Bogastvo je sprožilo kulturni razvoj z izjemnimi dosežki v umetnosti in arhitekturi, ki so se lahko merili s tistimi v Italiji. Belgija je bila v 19. stoletju eno od središč industrijske revolucije, v kateri so Flandrijce prehiteli francosko govoreči Valonci. V drugi polovici 20. stoletja se je fladndrijsko gospodarstvo hitro posodobilo in Flandrija je zdaj bogatejša od francosko govorečega juga Belgije.[1]

Geografsko je Flandrija na splošno ravna in poseduje majhen del severnomorske obale. Večji del pokrajine je rodoviten in gosto naseljen. Na zahodu meji na Francijo, na severu in vzhodu na Nizozemsko in na jugu na Valonijo. Prestolnica Bruselj je enklava znotraj Flandrijske regije. Flandrija sama ima več eksklav: Voeren na vzhodu med Valonijo in Nizozemsko in Baarle-Hertog na severu, ki je sestavljen iz 22 eksklav na Nizozemskem.

Administrativne enote

Province v Flandriji

Flandrijo sestavlja pet provinc, od katerih se vsaka naprej deli na administrativna okrožja, ta pa na občine (skupno je v Flandriji 308 občin).

Mesto Bruselj, sedež flandrijskega parlamenta, je v Bruseljski regiji (tudi Regija Bruselj glavno mesto), ki ga obkroža pokrajina Flandrijski Brabant. V Bruslju je tako flandrijska skupnost kot francoska, obe imata tukaj tudi svoje institucije.

provinca glavno mesto Administrativna okrožja prebivalci (1/1/2017) območje gostota preb.
1 Antwerpen Antwerpen Antwerpen, Mechelen, Turnhout 1.836.030 2.867 km² 640 / km²
2 Limburg Hasselt Hasselt, Maaseik, Tongeren 867.413 2.414 km² 359 / km²
3 Oost-Vlaanderen Gent Aalst, Dendermonde, Eeklo, Gent, Oudenaarde, Sint-Niklaas 1.496.187 2.991 km² 500 / km²
4 Vlaams-Brabant Leuven Halle-Vilvoorde, Leuven 1.129.849 2.106 km² 536 / km²
5 West-Vlaanderen Brugge Brugge, Diksmuide, Ieper, Kortrijk, Oostende, Roeselare, Tielt, Veurne 1.186.532 3.125 km² 380 / km²

Gospodarstvo

Flandrija je sedež raznovrstnega sodobnega gospodarstva, s poudarkom na raziskavah in razvoju. Mnoga podjetja tesno sodelujejo z lokalnimi in raziskovalnimi središči za razvoj novih izdelkov in storitev. [2]

Demografija

Mesta

Karta Flandrijskega diamanta v Belgiji.

Največja mesta v regiji so (s številom prebivalcev 1. januarja 2017) [3]:

  • Antwerpen (520.504)
  • Gent (259.083)
  • Brugge (118.187)
  • Leuven (100.291)
  • Mechelen (85.665)
  • Aalst (84.859)
  • Hasselt (77.124)
  • Kortrijk (75.736)
  • Sint-Niklaas (76.028)
  • Ostende (70.994)
  • Genk (65.986)
  • Roeselare (61.657)

Flandrijski diamant (nizozemsko Vlaamse Ruit) je ime osrednjega popularnega območja v Flandriji in je sestavljeno iz več mest kot so Antwerpen, Gent, Leuven in Mechelen. Na tem območju živi približno 5.500.000 ljudi.

V Belgiji ni nobenega nacionalnega ali zveznega koncepta ali priznanja policentričnega somestja, ki ga sestavljajo Bruselj in katera koli druga glavna belgijska metropolitanska območja, ki so sorazmerna glede na nacionalno prestolnico (leži v polmeru približno 50 kilometrov okoli Bruslja). Zadeva je izključna pristojnost regionalnih oblasti, zato je samostojna flandrijska vlada v devetdesetih letih razvila geografski in socialno-ekonomski koncept Vlaamse Ruit ali "Flandrijski diamant". Francoska različica je Valonski trikotnik, ki ga sestavljajo Bruselj in tri valonska metropolitanska območja in sicer Mons, Charleroi in Namur. [4][5]

Jezik

Uradni jezik je nizozemščina, včasih pogovorno imenovan flamščina. Glavne narečne skupine so zahodno flamska, vzhodno flamska, brabantska in limburška.

Občine z jezikovnimi območji blizu Bruslja

Francosko se lahko uporablja za določene upravne namene v omejenem številu tako imenovanih "občin z jezikovnimi zmogljivostmi" okoli Bruseljske regije in na meji z Valonijo.

"Rimske občine" (okrog Bruslja) so Drogenbos, Kraainem, Linkebeek, Sint-Genesius-Rode, Wemmel in Wezembeek-Oppem. Bruselj je bil prvotno nizozemsko govoreče mesto, vendar je bil v 19. in 20. stoletju pofrancozen in je sedaj večinoma francosko govoreč. Nekaj občin v flamski aglomeraciji Bruselj je zdaj tudi francosko govorečih.

Občine z jezikovnimi zmogljivostmi na meji z Valonijo so Bever (francosko Biévène), Herstappe, Mesen (francosko Messines), Ronse (francosko Renaix), Spiere-Helkijn (francosko Espierres-Helchin), Voeren (francosko Fourons)

Glej tudi

Sklic

  1. ^ U.S. Relations With Belgium. U.S. Department of State. Pridobljeno 21. junija 2015.
  2. ^ "Flanders | Flanders fits you". Flanders.be. 
  3. ^ "kek_demo". Aps.vlaanderen.be. 
  4. ^ Cattan, Nadine (2007). Cities and Networks in Europe: A Critical Approach of Polycentrism. 
  5. ^ "Uitgelicht: Kosmopolis naar wens". Brusselnieuws (Brussel Deze Week). 

Zunanje povezave

Koordinati: 51°00′N 4°30′E / 51.000°N 4.500°E / 51.000; 4.500